Čeprav ne gre za zgodovinsko delo, je v njej razumljivo ogromno zgodovine, čeprav ne gre za spomine, je v njej veliko osebnega, in čeprav ne gre za potopis, obsega neprecenljive podatke za morebitnega obiskovalca Benetk. Jan Morris je o knjigi, ki jo je napisala 1960, zapisala, da gre za »zelo subjektivno, romantično, impresionistično sliko – ne toliko mesta kot izkušnje. Benetke, kot so jih videle neke oči v nekem trenutku.« Knjiga je zabavna, duhovita, ironična; avtorica se zaveda, da ima opravka z enim najbolj občudovanih mest na svetu, toda to ji ne preprečuje, da ne bi pokukala v njegove kanale, zavohala njegovega smradu, opazila njegovih mačk in se ustavila ob njegovih neštetih razpokah. S pravo mero zgodovinskih dejstev, anekdot, erudicije in z izvrstnim pisateljskim slogom je Jan Morris ustvarila delo, ki, tako kot Benetke, s starostjo ne izgublja.
